Kako je treba presojati prikrita izplačila dobička in druge davčne primere

Za prikrita izplačila dobička morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, s sodno prakso pa postaja vedno bolj jasno, v katerih primerih lahko davčni organ dohodek obdavči kot prikrito izplačilo dobička. Sodišče je v zadnjem letu odločalo tudi o določanju nabavne vrednosti kapitala in odlogu ugotavljanja davčne obveznosti. V enem primeru je bilo to povezano s sklenjeno izročilno pogodbo.

dr. Mateja Drobež Tomšič DAVŠČINE IKS 10 2024

Kdaj lahko davčni organ dohodek obdavči kot drugi dohodek

Razvija se sodna praksa o tem, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se dohodek lahko obdavči kot drugi dohodek po 105/3/11 Zakona o dohodnini. V preteklosti je davčni organ ob dvigih gotovine ali neustreznih posojilnih pogodbah dohodke pogosto prerazvrstil med druge dohodke. Vendar tega ne sme storiti, če je to dohodek druge vrste. V nekaterih primerih tožnik s tožbo uspe zaradi postopkovnih kršitev, kot je premalo obrazložena odločba davčnega organa.

dr. Mateja Drobež Tomšič DAVŠČINE IKS 10 2024

Davčni vidik izročilne pogodbe

Z izročilno pogodbo lahko izročitelj del ali celotno premoženje izroči potomcem, posvojencem in njihovim potomcem, lahko pa vključi tudi zakonca. Pogodba je veljavna, če se z njo strinjajo vsi potomci in posvojenci, ki bi bili zakoniti dediči. Z davčnega vidika pa je pomembno, ali si je izročitelj ob sklenitvi te pogodbe izgovoril pridržanje kakih pravic. V tem primeru se z dohodninskega vidika po sodni praksi taka pogodba šteje vsaj delno za odplačno in to je treba upoštevati pri davčnem vidiku izročitelja.

dr. Mateja Drobež Tomšič DAVŠČINE IKS 10 2024

Osnovna pravila pri izvršbi na plačo in upravni izplačilni prepovedi

Zadržanje plače lahko delodajalec izvede na podlagi sodne ali davčne izvršbe. Upravna izplačilna prepoved pa je prepoved izplačila plače, ki jo odobri delavec. Tako pri zadržanju plače kot pri upravni izplačilni prepovedi veljajo določena pravila predvsem o tem, kdaj in na katere prejemke lahko delodajalec poseže in kakšen je vrstni red poplačila dolgov.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik DAVŠČINE IKS 10 2024

Kaj pri DDV pomeni, da davčni zavezanec deluje kot tak

Pravna ali fizična oseba s statusom davčnega zavezanca pri vseh poslih ne nastopa nujno s tem statusom. V predpisih o DDV se v zvezi s tem pojavlja termin »davčni zavezanec, ki deluje kot tak«. Sestavek ta termin pojasnjuje s številnimi primeri in navaja, na kaj vse njegova pravilna opredelitev lahko vpliva.

mag. Mojca Zupančič DAVŠČINE IKS 10 2024

Vpliv priložnostnih in postranskih transakcij z nepremičninami na obračun DDV

Za pravilen obračun DDV je ključna pravilna opredelitev, ali je transakcija z nepremičnino priložnostna oziroma postranska. Za katero vrsto transakcije z nepremičnino gre, je pomembno pri izračunavanju odbitnega deleža, določitvi velikosti prometa za vključitev v sistem DDV in opredelitvi enotne dobave.

Barbara Prislan, univ. dipl. ekon. DAVŠČINE IKS 10 2024

Status pooblaščenega gospodarskega subjekta – AEO

Carinski organi EU podelijo status pooblaščenega gospodarskega subjekta oziroma status AEO družbam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in merila glede izvajanja carinskih predpisov oziroma glede zagotavljanja varnosti. S statusom AEO družba lažje dostopa do carinskih poenostavitev, ima manj pregledov med carinjenjem blaga in pridobi ugled v mednarodnem okolju.

Andreja Kostelec, univ. dipl. ekon. DAVŠČINE IKS 10 2024

Nadomestila iz invalidskega zavarovanja

Sistem nadomestil iz invalidskega zavarovanja je dokaj zapleten, zlasti ker pri reformah ni prišlo do prevedbe starih nadomestil. V povprečju so nadomestila ob nastanku invalidnosti do 31. decembra 2002 ugodnejša, zato je bilo več pobud za novo ureditev tega področja. Kaj bo prinesla nova reforma, še ni jasno.

Marijan Papež, univ. dipl. prav. DAVŠČINE IKS 10 2024