Pomembnost kot ključni računovodski koncept

Pri pripravi računovodskih izkazov je treba dati prednost pomembnim informacijam, ki pa se v množici nepomembnih lahko izgubijo ali jih bralec težko prepozna. Kaj je pomembno, določi organizacija v internih aktih, pri tem pa upošteva potrebe uporabnikov računovodskih izkazov. Natančnih smernic za matematični izračun praga pomembnosti ni, zato odločitev o tem vključuje strokovno presojo tistih, ki izkaze pripravljajo in so zanje odgovorni.

Kako organizacija pripozna posle dajanja denarnih sredstev v upravljanje

Organizacije presežkov denarnih sredstev že dolgo ne vlagajo samo v bančne depozite. Odločajo se za različne vrste vrednostnih papirjev, pri tem pa pogosto uporabijo strokovno pomoč, saj gre za posebna znanja. A za zagotovitev pravilne računovodske obravnave mora računovodja ločiti posle, povezane z upravljanjem finančnih naložb, od poslov vlaganja v različne oblike skladov, pri čemer vlagatelj pridobi točke sklada.

Kaj prinaša novi MSRP 18

MSRP 18 prinaša najpomembnejše spremembe v računovodskem poročanju v zadnjih letih in od organizacij zahteva, da na novo proučijo celotno sestavo izkaza poslovnega izida. Ključne so predvsem zahteve za uvedbo novih kategorij v izkazu poslovnega izida, za razkrivanje meril uspešnosti, ki jih določi poslovodstvo, in za združevanje računovodskih informacij. Pri prvi uporabi standarda bo treba preračunati tudi primerjalne podatke.

Kako je treba presojati prikrita izplačila dobička in druge davčne primere

Za prikrita izplačila dobička morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, s sodno prakso pa postaja vedno bolj jasno, v katerih primerih lahko davčni organ dohodek obdavči kot prikrito izplačilo dobička. Sodišče je v zadnjem letu odločalo tudi o določanju nabavne vrednosti kapitala in odlogu ugotavljanja davčne obveznosti. V enem primeru je bilo to povezano s sklenjeno izročilno pogodbo.

Kdaj lahko davčni organ dohodek obdavči kot drugi dohodek

Razvija se sodna praksa o tem, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se dohodek lahko obdavči kot drugi dohodek po 105/3/11 Zakona o dohodnini. V preteklosti je davčni organ ob dvigih gotovine ali neustreznih posojilnih pogodbah dohodke pogosto prerazvrstil med druge dohodke. Vendar tega ne sme storiti, če je to dohodek druge vrste. V nekaterih primerih tožnik s tožbo uspe zaradi postopkovnih kršitev, kot je premalo obrazložena odločba davčnega organa.

Davčni vidik izročilne pogodbe

Z izročilno pogodbo lahko izročitelj del ali celotno premoženje izroči potomcem, posvojencem in njihovim potomcem, lahko pa vključi tudi zakonca. Pogodba je veljavna, če se z njo strinjajo vsi potomci in posvojenci, ki bi bili zakoniti dediči. Z davčnega vidika pa je pomembno, ali si je izročitelj ob sklenitvi te pogodbe izgovoril pridržanje kakih pravic. V tem primeru se z dohodninskega vidika po sodni praksi taka pogodba šteje vsaj delno za odplačno in to je treba upoštevati pri davčnem vidiku izročitelja.

Kako se odklopiti?

Te dni se veliko govori o "pravici do odklopa", saj morajo delodajalci do sredine novembra sprejeti ukrepe, ki zaposlenim omogočajo izrabo te pravice. Tako bo tudi formalno urejena pravica delavca, da med prostim časom ni izpostavljen službenim klicem, sporočilom in drugim delovnim obremenitvam. Ta pravica sicer ni nova, saj je vgrajena že v osnovni dogovor med zaposlenim in delodajalcem, ki med drugim določa delovni čas in delovne naloge zaposlenega, a je zakonodajalec presodil, da je treba to pravico še dodatno utrditi z nekaj podzakonskimi akti, pravilniki in obvestili.


Prebrskajte tudi po ostalih številkah revije IKS