Prodajalci z namenom pospeševanja prodaje kupcem ponujajo različne oblike ugodnosti. Najpogosteje so to popusti, ki jih izdajo v obliki bonov, kuponov ali dobropisov. Pri tem se pojavi vprašanje računovodske obravnave – ali naj prodajalec vse popuste (in druge ugodnosti) obravnava enako ali bi jih morda moral obravnavati različno?
V okvir SRS je bila dodana nova, 8. točka z naslovom Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje. Gre za prenos rešitev iz MSRP 5 glede razvrščanja in merjenja nefinančnih sredstev oziroma skupine sredstev, katerih vrednosti organizacija ne bo povrnila z njihovo uporabo, ampak s prodajo. V isti točki pa so bile dodane tudi zahteve po razkrivanju ustavljenega poslovanja.
Za obdavčitev izplačil dohodkov dijakov, študentov in vajencev veljajo posebnosti, tako pri obračunu akontacije dohodnine kot tudi pri obračunu prispevkov za socialno varnost. Drugače so obdavčeni tudi dohodki iz osebnega dopolnilnega dela.
Dohodki poslovodij po Zakonu o dohodnini spadajo med dohodke iz delovnih razmerij. Zato je dohodninska obdavčitev enaka kot pri dohodkih (plačah) na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tudi povračila stroškov do zneska po uredbi o povračilih stroškov so zato neobdavčena z akontacijo dohodnine. Nova pa je, glede na dohodke iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi, obremenitev s prispevki in posledično davčna praksa, ki jo je pojasnil Furs.
Odpravnina je v nekaterih primerih neobdavčena in neoprispevčena. Pod določenimi pogoji je neobdavčena zakonsko določena odpravnina pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, a le do desetkratnika slovenske povprečne mesečne plače. Če ta znesek presega, je obdavčena v presežnem znesku. Odpravnina, izplačana povezani osebi, je v celoti obdavčena.
Dejan Dular je eden tistih, ki je že pred časom zaključil redne študijske obveznosti. Dodiplomski študij je uspešno zaključil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se nato za nekaj let zaposlil v globalni revizijski hiši. Po nekaj letih dela se je pogumno odločil za nadaljevanje študija na magistrskem programu Računovodstvo in revizija. Izpite je uspešno opravil, a mu je zadnji manjkajoči korak, zaključek podiplomskega študija, prinesel naziv "večni študent", saj je z zaključkom nekaj časa počakal. Ob pisanju magistrske naloge je ugotovil, da je raziskovanje navdihujoča pot, četudi se mu je sprva zdelo drugače. Trenutno je zaposlen v korporativnem računovodstvu priznanega podjetja, kjer pripravljajo računovodske izkaze za eno večjih skupin v Sloveniji. Spodbuja vse tiste, ki si želijo začeti ali dokončati študij, da leta niso nobena ovira, samo odločno se je treba lotiti novih izzivov in vztrajati.
Magistrska naloga Dejana Dularja, ki je bila na Dnevih računovodij uvrščena med štiri najboljše, prinaša nova spoznanja o kakovosti poročanja slovenskih družb, ki kotirajo na borzi. Ugotavlja, da so bremena razkrivanja za organizacijo občutljivih informacij glavni dejavnik, ki vpliva na kakovost razkritih informacij po odsekih. Če teh bremen ni, v povprečju razkrivajo bolj kakovostne informacije po odsekih proučevane organizacije prve kotacije kot proučevane organizacije standardne kotacije in pa proučevane organizacije, ki jih revidirajo največje revizijske družbe, v primerjavi s tistimi, ki jih revidirajo drugi revizorji.