Prav zaradi tega pogosto prihaja do nesporazumov med nami in bolj " fleksibilnimi" posamezniki in okolji. Ko pravne službe začnejo modrovati o nagradah, odškodninah, zahtevkih in nadomestilih, želimo vedeti, kako je bil določen nagrajenec, kakšna škoda je nastala in kakšen je bil namen plačila. Ko komercialisti s kupci in dobavitelji izpogajajo popuste, darila, "brezplačne" dobave in storitve, nas zanima prava in celotna vsebina prodajnega posla. Ko se poslovodstva in kadroviki z zaposlenimi dogovarjajo za plačilo, opozarjamo na bruto zneske in bonitete.
Do zapletov pogosto prihaja tudi zunaj delovnega okolja, saj je finančno nevednega posameznika težko prepričati, da mora tudi "brezplačno" blago in storitve nekdo plačati, da je končna cena sestavljena iz stroškov, marže in dajatev, da neto izplačilo ni znesek, ki ga za plačilo njegovega dela namenja delodajalec.
Seveda je na mestu vprašanje, zakaj do opisanih zapletov prihaja. Vzroka zanje sta običajno nevednost in prikrivanje. Tako včasih sogovornik zadev ne pozna oziroma jih ne razume dovolj poglobljeno, da bi videl celoto, zato si na osnovi njemu znanega izseka napačno interpretira stanje. Pogosto pa se zgodi, da nas sogovornik s prikrivanjem poskuša zbegati in tako stvari izpeljati na način, ki mu koristi. Ko naletimo na takega, je prav, da mu nalijemo čistega vina, saj mora račun na koncu vedno nekdo plačati, in prav je, da je to tisti, ki je imel korist.
