V bilančnem obdobju računovodje s časom ravnamo zelo racionalno, saj ga zaradi nakopičenega dela odrekamo družini, spanju, prijateljem in oddihu. In če se moramo v tej časovni stiski ukvarjati z zadevami, ki so nesmiselne in nepotrebne ali pa bi lahko počakale na primernejši trenutek, se zgodi, da tudi pregovorno umirjenim računovodjem popustijo živci in zarobantijo. In prav je tako.
Na vrhuncu bilančnega obdobja, nekaj dni pred koncem marca, je bilo na pristojne državne institucije in medije naslovljeno ogorčeno pismo računovodje z naslovom "Fiasko oddajanja letnih poročil in davčnih obračunov", v katerem je lepo opisana agonija, ki jo zaradi nerazumevanja, ignorance in neresnega pristopa odgovornih po nepotrebnem preživljajo zaposleni v računovodskih servisih.
Pri iskanju vzrokov za težave je vedno najprej treba pomesti pred lastnim pragom. Prav bi bilo, da se računovodje vprašamo: Ali smo bili dovolj strogi do strank pri določanju rokov za dostavo dokumentacije? Smo dobro organizirali in načrtovali delo? Bi nas podaljšanje rokov za oddajo razbremenilo ali bi le odložilo preobremenitev?
Seveda pa morebitne rezerve in pomanjkljivosti pri organizaciji dela računovodstva ne spremenijo dejstva, da je nedopustno, da v času močno povečane obremenitve prihaja do nadgradenj informacijskih sistemov Ajpesa in Fursa, ki bi bile lahko opravljene kakšen mesec prej ali kasneje. Prav tako bi bilo etično, da se v tem času računovodstev ne zasipa z dodatnimi vprašalniki in statistikami.
Vendar pa pri vsem tem najbolj zaboli tisto, kar je skrito. Tisto, kar se ni zgodilo. Zaboli navedba računovodje, da je odprto pismo poslal anonimno, ker ne želi povračilnih ukrepov. Zaboli dejstvo, da se je kljub širokemu krogu prejemnikov na pismo in na upravičene očitke odzval le Ajpes, a še ta le tako, da je zavrnil vse očitke in brez podpisa odgovorne osebe.
Verjamem, da imamo tisti, ki letna poročila pripravljamo, in tisti, ki jim poročamo, skupen interes, da so poročila pripravljena vsebinsko pravilno. Upam, da bomo v prihodnje bolj razumeli potrebe drug drugega.
