Poletje je tudi čas, ko računovodje skupaj z revizorji dokončno potegnemo črto pod poslovanjem preteklega leta. Kako je bilo to uspešno, zaznavamo vsak na svoj način. Hotelirji preštejejo lanske goste, gradbinci novogradnje, prodajalci prodane količine, kmetje pridelke in tovarne izdelke. Menda je bilo vsega več kot prejšnja leta.
Računovodje štejemo prihodke in dobičke. Ker težave, ki jih prinašajo gospodarski vzponi in padci, rešujemo v realnem času, uspešno poslovanje zaslutimo prej kot drugi. Kakšna je poslovna klima v državi, lahko brez prebiranja uradnih statistik zaznamo tudi na Zvezi RFR. Računovodska ustvarjalnost in iz nje izhajajoče dileme in izzivi se namreč bodisi usmerijo v skrivanje izgube bodisi v skrivanje dobička.
Seveda imamo računovodje pri pojasnjevanju poslovnega izida vedno težave. Ko dobiček pada, so težave grenke, ko raste, pa sladke. Preteklo leto je videti bolj sladko kot grenko in upam, da se bo obdobje sladkih težav nadaljevalo v prijetne poletne dopustniške dni. Dopust mora biti seveda primerno dolg. Če je prekratek, ne zagotovi želenega učinka, predolgo brezdelje pa lahko sproži depresijo.
Kakšna je torej primerna dolžina dopusta? Menda (tako v svoji študiji ugotavljajo finski znanstveniki) naj bi bila optimalna dolžina dopusta osem dni. No, šolarji se s tem verjetno ne bi strinjali – za njih so počitnice vedno prekratke, čeprav so za nas starše pogosto predolge.
V imenu uredništva revije IKS vam želim prijeten in vsaj malo predolg dopust.