Posledice prenehanja družbe po skrajšanem postopku
Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha iz več razlogov, tudi zato, ker tako sklenejo družbeniki. Skrajšani postopek se od drugih postopkov prenehanja razlikuje po tem, da pri njem ni potreben likvidacijski postopek, v katerem se premoženje družbe razdeli med upnike in lastnike. Prav zato pa lahko po skrajšanem postopku prenehajo le družbe, ki imajo dovolj premoženja, da pred sprejetjem sklepa o prenehanju poplačajo vse upnike in poravnajo obveznosti do delavcev. To je tudi pogoj za začetek skrajšanega postopka prenehanja družbe.
Prenehanje in preoblikovanje nepridobitnih organizacij
Nepridobitne organizacije obsegajo številne pravne osebe, ustanovljene in delujoče po različnih zakonih. Bolj malo pa je napisanega o prenehanju njihovega delovanja. Nepridobitne organizacije, ki prenehajo delovati, so precej redke, so pa pogostejše njihove statusne spremembe, to je preoblikovanje z združevanjem in delitvijo, predvsem zavodov.
O poslovnem izidu pri javnih zavodih in agencijah
Obravnavo poslovnega izida začnemo s pripravo finančnih načrtov, ki so v skladu z načinom evidentiranja računovodskih postavk v naših poslovnih knjigah. Določeni uporabniki EKN pripravijo dva finančna načrta: prvega po načelu denarnega toka, da zadostijo predpisom, drugega pa zase za potrebe ugotavljanja uspešnosti poslovanja.
Revidiranje ter posebna in izredna revizija
Kljub dvajsetletnemu razvoju sodobne revizijske stroke v Sloveniji ostajajo nekatera vprašanja še vedno odprta. Posebna in izredna revizija sta reviziji, ki prihajata v ospredje predvsem v kriznih razmerah.
Velika popravila opredmetenih osnovnih sredstev
Popravila ali vzdrževanje so namenjena obnavljanju in ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi opredmetenih osnovnih sredstev. Potrebna so za njihovo nemoteno delovanje v predvideni dobi koristnosti. Kadar se pojavijo, jih podjetja praviloma obravnavajo kot stroške oziroma poslovne odhodke, predvidene zneske stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev večjih vrednosti pa obravnavajo kot dele sredstev (SRS 1.16).